Skoraj vsakdo, ki začne piti kombučo, je navdušen na njenim krepčilnim in poživilnim učinkom. Zato ni presenetljivo, da se je priljubljenost kombuče v zadnjih letih močno razširila, saj ima ta fermentirani napitek blagodejne učinke na naše počutje. »Kombuča koristi vsem, dobra je za vse in proti vsemu,« je o njej zapisal Dario Cortese v knjigi Čaj, čas za zdaj.

Kombuča je krepčilni napoj, ki telesu pomaga pri sprotnem razstrupljanju, ga spodbuja, da zbere in izloči presnovne ostanke ter ga varuje pred škodljivimi dejavniki okolja. Torej pomaga krepiti in vzdrževati visoko odpornost telesnega imunskega sistema ter prispeva k trdnemu zdravju in sijočemu počutju. Njen okus je prijeten, učinek osvežilen in krepčilen.

Brez sladkorja ne gre

Zanimivo je, da kombuče ni brez sladkorja in čaja. Potrebujemo pa tudi matico kombuče, do katere ni težko priti, saj se radodarno množijo. Vsakdo, kdor pripravlja kombučo, v desetih do štirinajstih dneh iz ene dobi dve.

Fermentacijska posoda za kombučo naj bo steklena in zaradi enostavnosti priprave večja, denimo od tri do pet litrov. Ni potrebno, da je to kozarec, saj je sploh priporočljivo, da je površina na vrhu zaradi stika z zrakom čim večja. Torej pridejo prav tudi velike sklede.

Hranilno raztopino za kombučo pripravimo zelo preprosto: na liter vode odmerimo približno poravnano žlico čaja (črnega ali zelenega) in vsaj 70 gramov, a ne več kot 100 g sladkorja (kristalnega, rjavega ali pesnega).

Kombučina matica raste najprej v širino, nato se debeli. Hoče dihati in rabi zrak. Vseeno je, ali je na svetlem ali temnem, zelo rada pa ima topel prostor, ne prevročega ali prehladnega. Če potone na dno, se čez nekaj dni zelo verjetno sama dvigne na površje. Če se ne, pa se v tednu ali dveh na površju naredi nova matica.

Zavremo le približno četrtino celotne količine vode, v vrelo vodo stresemo ves čaj in počakamo vsaj 10 minut. Nato precedimo čaj v kozarec ali skledo, v katero smo že stresli sladkor, ki se v vročem ali vsaj toplem čaju hitreje raztopi. Nato zavremo svežo vodo in še enkrat prelijemo čajne lističe. Pustimo jih deset minut in znova precedimo naravnost v kozarec. Premešamo in preverimo, ali se je ves sladkor raztopil. Svežo vodo lahko zavremo še v tretje; zdaj damo čajne lističe že v hladno vodo. Ko voda zavre, posodo odstavimo z ognja in pustimo vsaj deset minut, preden tekočino precedimo v kozarec. Skoraj do vrha ga dopolnimo s hladno vodo. Ko je tekočina mlačna, damo na vrh matico in kozarec ali skledo zavežemo s čisto krpo (gazo). Kozarec postavimo na stran, na mesto, kjer nam ne bo v napoto in kjer je temperatura prijetna in ves čas stalna – med 20 in 25 stopinjami.

Prva priprava kombuče

Je zelo pomembna. Če smo dobili matico, ki je nekaj časa mirovala, jo moramo najprej predramiti. Naredimo takole: ko pripravimo hranilno raztopino, po možnosti dodamo še malo usedlin (kvasovk), za katero prosimo tistega, ki nam je dal matico. Tako spodbudimo alkoholno fermentacijo. Pripravljenemu čaju pa dodajmo 10 % kombuče. Če kvasovk ali kombuče ne moremo dobiti, dodamo nekaj žlic naravnega, nepasteriziranega kisa. Tekočino premešamo, na vrh položimo matico, prilijemo še nekaj žlic kisa, vendar ne premešamo, ker kislina varuje matico pred okužbo. Kozarec prekrijmo z gazo in postavimo na primerno mesto. Lahko pa se zgodi, da se na matici razvijejo plesni, če je bila matica premalo kisla, ker je bila raztopina prešibka (premalo čaja in sladkorja), je bilo v raztopini premalo kvasovk, ki bi začele fermentacijo, ali pa je raztopine glede na velikost kvasovk preveč (oz. je kvasovk premalo). Tako matico damo na kompost in začnemo z novo.

Pretakanje, stekleničenje in shranjevanje

Če je bila na dnu kozarca usedlina kvasovk (torej nismo kombuče pripravljali prvič), začne čaj fermentirati še isti dan, sicer pa dva do tri, včasih celo štiri dni pozneje. Čez teden ali deset dni kombučo pokusimo, tako da po slamici posrkamo malo tekočine iz sredine posode. Če bi na vrhu zajeli tekočino z žlico, vzorec ne bi bil merodajen, saj je tam kombuča zaradi najbolj živahnih bakterij vedno najbolj kisla.

Ko je kombuča prijetno, vendar ne preveč kisla in skoraj nič več sladka, je čas za pretakanje. Običajno je to od 10 do 14 dni po začetku fermentacije. Na matici pa je v tem času zrasla nova. Ločimo ju tako, da matici potegnemo narazen.

Za pripravo nove kombuče uporabimo starejšo matico, ki je zaradi stalne dejavnosti bolj vitalna. Isto matico lahko uporabljamo, dokler na njej nastajajo nove krepke matice; to je več mesecev. Če pa kombučo pripravljamo z mešanicami čaja ali samo na zeliščno-sadni osnovi čaja, pa se rado zgodi, da se na matici naredi komaj kaj novega. Tako nam pokaže, da ji raztopina ni pogodu.

Ko se fermentacija v kozarcu s kombučo začne umirjati in pijača dobi prijetno kisel okus, kombučo pretočimo v steklenice z zamaškom, ki zelo dobro tesni. To je ponavadi po 10 do 14 dneh od začetka priprave. Steklenice s kombučo shranimo na hladnem. Ni treba, da je v hladilniku, dovolj je, da jo damo v klet.

Kombučo pijemo dva- do trikrat dnevno po deciliter do deciliter in pol med obroki. Čeprav kombuča ni tako močno učinkujoča pijača, da je ne bi smeli spiti več, je skrivnost njenega uspeha v tem, da jo pijemo po malem, a redno. Tako telesu stalno dajemo sestavine, ki pospešijo presnovne in izločevalne procese v našem telesu.